Mega anti korona zakon (ZIUZEOP)

Državni zbor je v četrtek, 2. aprila, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

I. Začasno čakanje na delo

Upravičeni delodajalci

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

  • neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:

  • vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Višja sila

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje prej naštete pogoje in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače:

  • obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov
  • ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza
  • ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Časovna omejitev

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

Kdaj delodajalec delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati?

  • Če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
  • Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
  • Če je nad njim uveden postopek stečaja.

Kako delodajalec delavca napoti na čakanje na delo?

Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. Le-ta je tudi priloga k vlogi na ZRSZ.

V odredbi delodajalec določi obveznost delavca, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo tudi v času izvajanja ukrepa, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa (npr. dodatna naročila). Delavec se lahko vrne na delo do 7 zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače

Vlogo, je potrebno vložiti v elektronski obliki pri ZRS za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

Kakšna bo višina nadomestila plače za delavca?

Za čakanje na delo iz poslovnega razloga in višje sile znaša nadomestilo plače 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. To pomeni, da bo nadomestilo plače delavca, ki prejema minimalno plačo, 100 %.

Koliko in kdaj bo delodajalec dobil povrnjeno od države?

Država bo povrnila Izplačana nadomestila plač in prispevke za socialno varnost od 13. marca – 31. maja 2020. Je pa nadomestilo, ki ga bo država delodajalcu povrnila, omejeno navzgor z zneskom povprečne plače v RS, preračunane na mesec (1.753,84 EUR bruto). Prispevki pa so oproščeni največ od nadomestila plače, do višine povprečne plače za 2019 v RS, preračunane na mesec.

Povračilo nadomestila se izplačuje mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

II. DELAVCI, KI DELAJO (prispevki PIZ in krizni dodatek)

Država krije PIZ I in II za delo v obdobju od 13. 3. – 31. 5. 2020. 

Izvedba: Delodajalec o izplačanih plačah, za katere velja ukrep, predloži ločen obračun, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Šifre dohodka. REK-1: 1002 Plača za delo v času epidemije PniPD: 5551 Plača za delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka.

Delodajalec mora vsakemu zaposlenemu, ki dela in za katerega bo izrabil možnost oprostitve plačila PIZ, plačati krizni dodatek  za delo v obdobju od 13. 3. – 31. 5. 2020, v višini 200 eur za vsak mesec dela (oproščen plačila davkov in prispevkov), če delavčeva zadnja plača ni presegla 3x minimalne plače.   Znesek se upošteva sorazmerno obdobju, v katerem je delavec delal v času epidemije (tudi za marec). 

Povezave (viri):