Ukrepi PKP6-(ZIUOPDVE)

Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov

Od 28. 11. 2020 velja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE).

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (PKP6) v 109. členu predvideva pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje oktober – december 2020. Upravičeno obdobje se lahko s sklepom vlade podaljša za šest mesecev.  

Do ukrepa bodo upravičene pravne ali fizične osebe:

  • registrirane za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. 9. 2020 in
  • ki imajo vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve zakona ali
  • samozaposlena oseba, ki je na dan uveljavitve zakona vključena v zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve zakona vključena v zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
  • se na dan 31. 12. 2019 ne šteje za podjetje v težavah v smislu Uredbe 651/2014/EU in
  • ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
  • zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

 

Za upravičence ne štejejo:

  • neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnosti, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot 10 zaposlenih na dan oddaje vloge,
  • tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija EU v RS.

 

Višino nekritih fiksnih stroškov izračunamo dvostopenjsko:

  1. Preračun upada prometa
  2. a) če je upravičenec ustanovljen do 1. 10. 2019 s primerjavo prometa v obdobju oktober – december 2020/oktober – december 2019
  3. b) če je upravičenec ustanovljen po 1. 10. 2019 s primerjavo prometa v obdobju oktober – december 2020/promet od registracije do 1. 9. 2020 delimo s številom mesecev poslovanja in pomnožimo s 3
  4. Višina fiksnih stroškovje vezana na upad prihodkov od prodaje in znaša:
  5. a) če je upravičenec ustanovljen do 1. 10. 2019
  • če je upad višji od 70% znaša 1,2% od letnih prihodkov za leto 2019
  • če je upad med 30% in 70% znaša 0,6% od letnih prihodkov za leto 2019
  1. b) če je upravičenec pričel opravljati dejavnost po 1. 10. 2019

 

Izvede se preračun prihodkov od registracije do 1. 9. 2020, na način, da se prihodke od prodaje deli s številom mesecev poslovanja in pomnoži z 12.

  • če je upad višji od 70% znaša 1,2% od preračunega zneska
  • če je upad med 30% in 70% znaša 0,6% od preračunanega zneska

 

Prihodki od prodaje so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja (AOP 110).

Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati:

  • 1.000 EUR mesečno na zaposlenega, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali na samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno, ki je poslovodna oseba, v upravičenem obdobju,
  • 70% neto izgube (AOP 187) za srednje ali veliko podjetje oz. 90% neto izgube za mikro in malo podjetje v upravičenem obdobju, 
  • za upravičence, registrirane pred 1. 10. 2019 maksimalni znesek pomoči ne sme presegati 3 mio EUR (3.12 Začasni okvir),
  • za upravičence, registrirane po 1. 10. 2019 maksimalni znesek ne sme presegati 800.000 EUR, pri čemer se v znesku upošteva vsa prejeta državna pomoč (3.1. Začasni okvir) .

 

Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.

Upravičenec bo izplačilo pomoči uveljavljal z oddajo vloge preko eDavkov. Vlogo je potrebno predložiti najkasneje do 31. 12. 2020.V kolikor upravičenec naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev glede upada prometa ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020 in vrne preveč prejete pomoči v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po poteku roka za vračilo se zaračunavajo zakonske zamudne obresti.

Normiranci: v primeru koriščenja ukrepa so dolžni zagotavljati podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020 na podlagi verodostojnih listin!

Zavezanec lahko prejme pomoč do višine 90% neto izgube (velja za mikro in mala podjetja).

 Izplačilo pomoči: 20. 1. 2021

V zadnjem času se pojavljajo vprašanja ali je zavezanec upravičen do prejema pomoči iz naslova delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, če v upravičenem obdobju izkazuje dobiček.

Žal NE. Začasni ukrep sloni na ukrepu EU Začasni okvir za državne pomoči, točka 3.12., ki med upravičence šteje le zavezance, ki v zadnjem kvartalu 2020 (1. oktober 2020 do 31. december 2020) izkazujejo neto izgubo.

Za izračun neto izgube pripravite izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020:

  1. a) med prihodki upoštevajte vse prihodke (iz poslovanja, financiranja in druge) v navedenem obdobju, vključite tudi prihodke iz naslova prejetih državnih pomoči (čakanje na delo, subvencije za skrajšan delovni čas, temeljni dohodek, delno povrnjen izgubljen dohodek, itd …). Med prihodke iz naslova prejete državne pomoči NE zajamete pomoči iz naslova nekritih fiksnih stroškov!
  2. b) med odhodki upoštevajte vse odhodke (iz poslovanja, financiranja in druge) v navedenem obdobju. Odhodke, ki se nanašajo na celotno leto (amortizacija, zavarovanja, vzdrževanja, najemnine, ipd …) upoštevajte sorazmerno za upravičeno obdobje.
  3. c) prihodki – odhodki = celotni dobiček (AOP 182) ali celotna izguba (AOP 183).
  4. d) pripravite davčni obračun, pazite na davčno priznane/nepriznane prihodke in odhodke, ugotovite davčno osnovo in jo znižajte za olajšave in nepokrite davčne izgube (max. do 63%) ter izračunajte davek.
  5. e) izračunan davek vnesete pod AOP 184 (velja za d.o.o.)
  6. e) neto izguba

d.o.o.  neto izguba = AOP 187

* s.p.  neto izguba = AOP 183 

  1. f) neto izguba * 90% (mikro in mala podjetja) = max. višina izgube, ki se upošteva pri prejemu pomoči

Čakanje na delo po PKP 6

Od 28. 11. 2020 dalje velja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZUIOPDVE). 

 

Veljavnost ukrepa: od 1. 10. 2020 – 31. 1. 2021

 

Upravičeni delodajalec

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

  • neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.

 

So pa upravičene humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. septembra 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe. Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

 

Nadomestilo plače

Nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača.

 

Povračilo nadomestila plače delodajalcu

Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80% izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 eur (bruto I). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS. V 80% nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), lahko znaša 100% za delodajalce, katerih skupni znesek javnih sredstev ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje (3.1 Začasnega okvirja). Delodajalec, ki uveljavlja to višino, k vlogi predloži izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, da znesek pomoči ni in ne bo presegel limita.

Možnost uveljavljanja 80 % ali 100 % povračila nadomestila plače za čakanje na delo za mesec november in nadaljnje mesece bo ZRSZ vsem delodajalcem, ki so vlogo že oddali, omogoči  pri oddaji zahtevka za mesec november (izplačilo plače v decembru). Pri zahtevku bodo delodajalci podpisali izjavo glede višine prejetih sredstev in se odločili ali bodo  uveljavljali 80 % ali 100% povračilo nadomestila plače. Delodajalcem tako ni potrebno oddajati nove vloge. Izjavo glede višine prejetih sredstev in  odločitev ali bodo uveljavljali 80 % ali 100% povračilo nadomestila plače bo ZRSZ dodal tudi na vlogo.

Delodajalec ni upravičen do povračila

* če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.

* če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

* če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

 

Obveznosti delodajalca

* v obdobju prejemanja povračil izplačevati nadomestila plače

* ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju

* predhodno obvestiti ZRSZ, če delavca pozove na delo

* vloge ni mogoče oddati za delavca, ki je v odpovednem roku

 

Vračilo prejetih povračil

*  kršitev obveznosti delodajalca

* če začne postopek likvidacije, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev (za enako obdobeje)

 

Odpuščanje delavcev

V obdobju prejemanja delnega povračila ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru da je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. 3 . 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po ZIUZEOP, ZIUOOPE, ZIUPDV ali tem zakonu.

 

Postopek in način uveljavljanja povračila

Delodajalec uveljavi pravico do povračila z vlogo, ki jo predloži elektronsko na ZRSZ v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je možno vložiti najpozneje do 15. 1. 2020. ZRSZ o vlogi odloči v 15 dneh od vložitve s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12. 2. 2020 do 1. 9. 2020 in so delavce na začasno čakanje na delo napotili že pred uveljavitvijo PKP6, za obdobje od 1. 10. 2020 dalje, lahko vložijo vlogo na ZRSZ v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.

Odlog plačila obveznosti kreditojemalcev po PKP6

Od 28. 11. 2020 velja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE). 

 

Spremembe ZIUOPOK

Banka lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če na dan 19. oktobra 2020, še niso zapadle v plačilo. Odlog se odobri, najkasneje do 31. 1. 2021, tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti ZIUOPOK. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša za 12 mesecev.

Vlogo za odlog plačila je potrebno oddati najkasneje do 31. decembra 2020. Kreditojemalec k vlogi priloži izjavo, da ima na dan vložtve vloge poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev ali da mu je odobreno odloženo ali obročno plačilo obveznosti.

Za kreditojemalca šteje:

  • gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji;
  • zadruga, društvo, zavod, ustanova, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposlena oseba, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
  • nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
  • fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
  • fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v RS in ni državljan RS

Oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU

Od 28. 11. 2020 velja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE).   

Od 1. 11. 2020 do 30. 4. 2021 je dobava zaščitne in medicinske opreme, vključno s pridobitvami tega blaga znotraj EU, oproščene plačila DV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

  1. a) blago je namenjeno za:
  • brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz b) točke ali
  • brezplačno uporabo za osebe, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz b) točke
  1. b) blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo ali je blago dobavljeno za račun teh organov in organizacij ali blago iz druge države članice EU pridobi druga oseba za račun teh organov ali organizacij

 

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV se mora na računu sklicevati na 66. člen PKP6 in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz a) točke. 

Davčnemu organu je potrebno predložiti poročilo o opravljenih dobavah s predpisano vsebino. Poročilo se sestavi za koledarski mesec in se predloži preko eDavkov najkasneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.

V Ur. listu RS št. 61/2020 z dne 30. 4. 2020 je bil objavljen Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE), ki vsebuje poroštvo države za kredite odobrene v obdobju od 12. 3. do 31. 12. 2020, dvig povprečnine za občine in oprostitev najemnine najemnikom poslovnih prostorov, ki so v lasti države ali občin.

 

  1. Poroštvena shema

Država bo prevzela poroštvo za kredite:

  • odobrene pravnim osebam in samostojnim podjetnikom s sedežem v RS
  • sklenjene v obdobju od 12.3.2020 do 31. 12. 2021 
  • za ročnost kredita do 5 let
  • za namene financiranja investicij, obratnega kapitala in poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb sklenjenih od 12.3. do uveljavitve zakona
  • ne velja za financiranje povezanih družb in družb s sedežem v tujini
  • do skupnega zneska glavnice kredite, ki znaša do 10%  25% prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne presega višine dvojnega zneska stroškov dela za 2019 posameznega kreditojemalca oziroma do višine odloženih obveznosti za kreditne pogodbe sklenjene po ZIUOPOK
  • v višini 80% glavnice posameznega kredita za mikro, majhne in srednje družbe ali 70% glavnice kredita za velike družbe

 

Pogoji za kreditojemalca:

  • 31.12.2019 se ni štel za podjetje v težavah, kot to določa Uredba 651/2014 EU
  • so likvidnostne težave posledica epidemije
  • 12.3.2020 ni imel pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do bank
  • ne posluje in nima sedeža ali lastnika v davčnih oazah
  • ima na dan vlog zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge poravnane obveznosti do davčne uprave oziroma odobren odlog/obročno plačilo dajatev
  • je vključen v sistem obveznega večstranskega pobota

Kreditojemalec v trajanju poroštva ne sme izplačevati dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, nakup lastnih delnic ali lastniškega deleža, izplačevati finančnih obveznosti do nadrejenih oz. povezanih družb ali lastnikov.

Za kredite s poroštvom države bo kreditojemalec plačeval letno premijo za poroštvo, ki je odvisna od velikosti podjetja in obdobja posojila (med 0,25 – 2% od vsakokratne glavnice kredita). 

 

  1. Dvig povprečnine na 623,96 eur od 1.1.2020 dalje(razlika se občinam nakaže do konca maja)

 

III. Oprostitev plačila najemnine

Za obdobje od 13.3. do preklica epidemije se najemnikom, ki imajo poslovne prostore ali stavbe v lasti države ali občine, najemnina ali del najemnine ne zaračunava. O oprostitvi bo odločal predstojnik upravljalca oz. organ odgovoren za izvrševanje proračuna občine.

Za obdobje od 19. 10. 2020 dalje, za čas trajanja razglašene epidemije COVID-19, se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti države ali občine, najemnina ali del najemnine ne zaračunava. O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine odloča predstojnik upravljalca ali organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine, če so izpolnjeni pogoji iz 3.1. Začasnega okvira in sicer:

  • najemnik na dan 31. 12 .2019 ni bil podjetje v težavah (2/18 Uredbe 651/2014/EU)
  • skupni znesek javnih sredstev ne presega 800.000 eur ali 120.000 eur, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eru, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov
  • skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo iz drugih javnih virov, ne presega omejitev iz prejšnje alineje
  • ukrepi ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis

Najemnine so za obdobje od 19. 10. 2020 dalje oproščeni tudi uporabniki športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti RS ali občin, ki jim je zaradi ukrepov onemogočeno ali bistveno otežena uporaba. Do oprostitve najemnin so upravičene športne organizacije, ki jih določa zakon, ki ureja šport, razen športna društva in
športne zveze Slovencev v zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Odlog plačila davkov in prispevkov

Od 28. 11. 2020 velja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE).

Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Odlog velja tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj.

Za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo davka ali prispevkov oziroma dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek davka ali prispevkov ne zaračunajo obresti.  V kolikor pa zavezanec s plačilo posameznega obroka zamudi, mu z dnem zapadlosti obroka zapadajo vsi naslednji neplačani obroki.

Davčni organ bo o vlogi, ki jo bodo davčni zavezanci vložili elektronsko preko eDavkov, odločil v 8 dneh.

Ukrep velja do 31. decembra 2020, pri čemer ga lahko vlada podaljša še za obdobje 6 mesecev.

Višja sila in karantena delavca po PKP 6

Od 28. 11 .2020 velja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE).

Veljavnost ukrepa: od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020 (možnost podaljšanja za 6 mesecev le za karanteno in varstvo otroka)

Za višjo silo šteje:

  • varstvo otrok
  • ustavitev javnega prevoza
  • zaprtje mej

 

V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Obveza delavca: Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi zaustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.

Upravičenci so vsi delodajalci, razen (velja za višjo silo in karanteno):

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

 

Višina nadomestila delavcu: 80% osnove iz 137/7 ZDR-1.

Povračilo nadomestilo: bruto I

Vložitev vloge: v 8 dneh od pričetka odsotnosti delava. Za ustavitev javnega prevoza od 1. 9. dalje do uveljavitve zakona pa v 8 dneh od uveljavitve PKP 6.